Tudi divja grlica živi v Vrbini

Divja grlica je ena izmed redkejših vrst pri nas. Je bolj pisana in bolj plašna od turške grlice, ki je bolj udomačena, spoznamo pa jo po črnem pasu okrog vratu.

Race mlakarice imajo številno družino, saj se le tako ohrani vrsta, na katero prežijo številni plenilci, pa tudi lov je občasno odprt na njih.

Po obrežjih nadomestnih habitatov se zadržujejo mali deževniki in mali martinci, ter vrsta drugih, ki iščejo hrano na prodiščih.

Štirje gnezdilni otoki so pomembni za gnezdenje ptic, predvsem pa tu prednjačijo čigre raznih vrst, pa tudi rečni galebi, ki jih je precej. Skozi vse leto jih obiskujejo tudi jate labodov grbcev.

Na obalah vseh nadomestnih habitatov, ki so poraščeni z rogozom ali trstiko, je veliko raznih kačjih pastirjev, ki nad stoječo vodo lovijo razne insekte. Po številu med njimi prednjačijo modri ploščci in prodni modrači. Na izpostavljene steblike seda tudi nešteto enokrilih kačjih pastirjev, največ je travniških škratcev, ki jih je tudi na okoliških travnikih.

Kljub velikim spremembam v naravi in izgubi naravnih okolij, ki so sicer tudi nastale s človeškimi posegi – z izčrpavanjem gramoza iz Vrbine in s tem nastajanjem velikih gramoznic, je tudi pozitivnih strani. Med pridobitve akumulacijskega jezera HE Brežice spada vsekakor velika vodna površina z gnezdilnimi otoki, ki nudijo lep panoramski pogled skozi vse leto. Posebno lepi so tudi sončni zahodi nad njim.