PO VRBINI Z GIMNAZIJO BREŽICE
Društvo Vrbinar Brežice se je poleg dveh izvedenih pohodov po Vrbini za odrasle že drugič predstavilo brežiški osnovnošolski in srednješolski mladini svojim projektom Mladina in Vrbina, ki je bil sprejet v občinskem projektu Mladina.
Prvi oktobrski dan smo se z dijaki drugega in tretjega letnika gimnazije Brežice s kolesi odpeljali po vrbinskih poteh od Brežic do Krškega. Zbrali smo se na stičišču pri gradu, kjer smo se predstavil in povedali nekaj osnovnih podatkov o namenu naše poti, ki bo hkrati strokovna ekskurzija oz. izobraževanje v naravi in kjer bodo mladi spoznali Vrbino takšno, kot je še sedaj pred začetkom izgradnje akumulacijskega jezera za hidroelektrarno Brežice. Poleg učiteljic, ki sta spremljali dijake na poti in pomagali pri izvedbi, sva predavala vodja Območne enote zavoda za varstvo narave Novo mesto gospa Barbara Kink in Branko Brečko.
Najprej smo se ustavili ob gradbišču hidroelektrarne, kjer smo dijake poučili o pomembnosti varovanja narave, o tem, kako je potekal projekt pridobivanja dokumentov za izgradnjo, kakšna dovoljenja je bilo potrebno pridobiti za to, da se bo elektrarna gradila na tako občutljivem delu Posavja, katerega velik del spada v evropsko pomembno zavarovano območje Natura 2000 in še posebej zato, da se ohrani naše okolje.
Naslednja točka naše izobraževalne poti je bila ena izmed eko celic, ki je umetno zgrajen habitat za hrošče, ki jim bo v naravi odvzet naravni življenjski prostor. Zgrajena je iz drevesnih debel različnih vrst dreves v različnih starostih in debelinah, kjer se bodo lahko razmnoževali in opravljali svoje koristno delo.
Velik del naše naravoslovne poti smo preživeli ob štirih jezerih brežiške gramoznice, kjer smo predstavili življenje vodnih ptic, pobrežnikov in ptic v okoliškem grmovju, ravno tako pa tudi žuželk, ki jih je v okolici veliko vrst. Med zanimivimi žuželkami, predvsem o kačjih pastirjih in metuljih smo izvedeli tudi o obisku metulja razkošnega bisernika, ki je bil najden v Posavju spet po 100 letih. V jezeru živijo tudi avtohtone želve močvirske sklednice, zelene žabe, rjave žabe in pupki. Pred letom je bil v jezeru tudi bober, ki je zapustil sledove podiranja dreves, ki so vidne še danes. Dnevno se je selil iz jezera v jezero in v Savo, kjer je iskal hrano. Bobri so zadnja naselili skoraj vse reke in potoke v Posavju, nekaj časa pa se je zadrževala v Vrbini tudi vidra, kar je še posebna redkost. Ob tem smo se pogovarjali o izgledu teh živali, s čim se hranijo, kej so bolj pogoste itd.
Vrbina je polna življenja v vseh letnih časih, vendar se je število živali drastično zmanjšalo od začetka pripravljalnih del, ko so začeli podirati plantažne topolove nasade, ki so jim nudili zaščito in grmovje, ki je njihov življenjski prostor. Na mestu, kjer so nekoč rasla drevesa, zdaj rastejo invazivne rastline, med njimi se je zelo razmnožila tudi zdravju škodljiva ambrozija, sicer pa so najbolj razširjeni japonski dresnik, žlezava nedotika, ščir in topinambur.
Ob poti smo se ustavili tudi pri treh mejnih kamnih, ki so bili postavljeni leta 1911 na bivši meji med Štajersko in Kranjsko, med njimi pa raste visoka lipa s tremi vrhovi iz enega panja. Pred 200 leti je Sava tukaj tekla v več rokavih, med katerimi so bili tudi otočki, na katerih je potekalo živahno življenje vseh vrst živali, tudi takih, ki jih danes ni več. Če bi bilo tako še danes, bi bil to eden največjih biserov evropskega pomena in zibelka naravoslovnega turizma.
Na poti do krške gramoznice smo se ustavili še pri skalah, kjer je nekoč vozil brod, ki je povezoval vasi štajerske in kranjske strani, danes pa je priljubljen prostor za ribiče, ki tukaj lovijo največje savske ribe.
Po projektu in zahtevah v soglasju za izgradnjo hidroelektrarne Brežice je potrebno zgraditi nove habitate za ptice, ribe, za rastline suhih travnikov in eden največjih je vsekakor 24 ha veliko jezero z zalivi in otočki, kjer naj bi se življenje nadaljevalo. Ogledali smo si intenzivna gradbena dela v novi gramoznici, ki ga izvaja Kostak Krško in kjer bo pozneje del tega jezera. Že letos so si v visokih navpičnih stenah poiskale mesto za gnezdenje breguljke in čebelarji, ki so izgubili svoja dosedanja gnezdišča Vrbini.
Ob koncu naše poti smo se seznanili tudi o novih habitatih za močvirske sklednice in druge dvoživke, ki bodo nastali na območju sedanjih zapuščenih manjših gramoznicah, kakor tudi o novih prostorih za orhideje suhih travnikov, kamor bodo fizično prenesli zemljo od tam, kjer so rasle do danes. Pomembne in predvsem prelepe so samonikle orhideje: kukavice vseh vrst, od navadne, čeladaste do pikastocvetne in drugih, osjeliko in čmrljeliko mačje uho, navadni kosmatinec, razne vrste glavincev in osatov, ranjaka in drugih, o katerih se marsikomu niti ne sanja, ki nam ob različnih časih lepšajo življenje in popestrijo pohode po našem neizmernem vrbinskem bogastvu.
Dijaki bodo svoja dela in raziskave nadaljevali pri šolskih predmetih, pomembno pa je, da so v živo doživeli Vrbino in si s sodelovanjem s predavatelji na terenu dopolnjevali svoje znanje in zavest o pomembnosti ohranjanja narave.
Na naši poti je nastalo tudi veliko fotografskih in filmskih posnetkov, na dogodku pa je bil prisoten tudi novinar Dolenjskega lista, ki bo naše delo predstavil širši javnosti. Zapisal: Branko Brečko
POHOD PO VRBINI – “KOSTAK”
V okviru projekta “Kje so tiste stezice” organizatorjev Kostaka Krško, Društva prijateljev fotografije Krško in JSKD Brežice, je bil organiziran fotografski pohod po Vrbini. Fotografije tega dne bodo oktobra razstavljene v kulturnem domu v Brežicah.
Oblačna sobota ni bila ravno pravi dan za fotografski pohod, ki smo ga načrtovali, kajti sivina, ki jo je ponujalo oblačno nebo, je jemala preveč svetlobe za kvalitetne posnetke, a kljub vsemu je bil pohod prijeten in zanimiv.
Pot smo pričeli na stičišču v parku pri brežiškem gradu, kjer smo se spoznali in krenili ob gradu navzdol do razcepa ceste in zavili levo, ter se ustavili ob kupu zemlje, ki je nastal ob izgradnji nove HE Brežice. Tu je bila prva priložnost za posnetke zahodne fasade mesta in nekaj posnetkov divjih vrbinskih rož. Po poti do prve točke, nove eko celice, smo se ustavili ob njivi zasejani s sojo in si ogledali njive, ki so nastale ob porušitvi topolovih nasadov.
Eko celica, ki so jo zgradili kot novi habitat za podlubnega hroščka škrlatnega kukuja, je narejena iz debel razne vrste dreves različne starosti.
Najbolj zanimiva so bila jezera, ki so nastala z izkopavanjem gramoza. Včasih je bilo gramoznic več in so danes zasuta, sedaj pa so štiri in med seboj pregrajena z nasipi. V prvem jezeru ribiško društvo Brežice goji ribe za športni ribolov in prireja razna tekmovanja.
V vseh štirih je skozi leto veliko življenja, od raznovrstnih vodnih ptic, ki še gnezdijo tukaj, do tistih, ki se ustavljajo na svoji selitveni poti. Najbolj znane so bile lastovke breguljke in čebelarji, ki so gnezdili v navpičnih stenah četrtega jezera. Zaradi posegov in prenehanja izkopavanja gramoza so se stene zarasle, odstranjena drevesa pa jim ne nudijo več varnega zavetja, ravno tako pa se je zmanjšalo število ptic, ki še tu in tam gnezdijo v grmovju.
Kot vsako leto, je bilo tudi letos izvaljenih nekaj mladih labodov in smo jih lahko tudi opazovali ter fotografirali. Za opazovanje avtohtonih močvirskih sklednic ni bilo priložnosti, ker ni bilo sonca, ki jih privabi na plavajoča drevesna debla, ravno tako so nam ostali skriti metulji in kačji pastirji.
Naslednja točka je bil ogled treh znamenitih mejnih kamnov, ki so nekoč označevali mejo med Štajersko in Kranjsko, ki je potekala tukaj, ko je Sava tekla še po današnji strugi in po številnih rokavih po današnji Vrbini.
Zanimiv je bil tudi pogled na glavate vrbe ob potoku Močniku. V preteklih časih so vrbove veje uporabljali za razne namene, zato so vsako leto veje posekali. Tako so nastale nekakšne glave, po katerih so vrbe dobile ime glavate. Za presenečenje je poskrbela narava, saj je zaradi obilnega deževja in minule poplave nastalo jezero na njivi, ob njem pa so nabirale hrano sive vrane, velike bele čaplje in celo črni štorklji, ki smo jih za silo ujeli v objektive.
Vrbina je lepa v vseh letnih časih, zato moramo izkoristiti še kakšno priložnost v zimskem in pomladnem času, ko je odličnih motivov na pretek.
MLADINA Z VRBINARJEM V VRBINI
V okviru našega projekta MLADINA IN VRBINA, ki ga izvajamo v sklopu občinskega razpisa o sofinanciranju programov in projektov v latu 2014, smo skupaj z osnovno šolo Brežice sredi septembra organizirali pohod po Vrbini.
Z namenom, da bi mladina kar najbolje spoznala Vrbino z njenim naravnim bogastvom, smo naredili načrt ogleda najbolj pomembnih in značilnih točk, ki bi jih obiskali s kolesi, vendar nam deževno vreme tega ni dopustilo. Odpravili smo se peš in prehodili dolgo in tudi precej mokro in naporno pot.
Najprej smo se ustavili pri gradbišču bodoče hidroelektrarne Brežice, kjer smo govorili o pomembnosti naravnih vrednot Vrbine, ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. Zaradi poseka dreves in zaraščanju strmih sten ob vrbinskih jezerih, so si lastovke breguljke, ki si gnezda naredijo v stenah, našla nova gnezdišča v kupih navožene zemlje, ki nastajajo ob izgradnji hidroelektrarne.
Po poti smo spoznali večino invazivnih rastlin, ki so zarasla površine, kjer so še lansko leto rasli topolovi nasadi, ki so se morali umakniti prihajajočim posegom in si ogledali na novo zgrajeno eko celico za hroščke škrlatne kukuje, ki je sestavljena iz drevesnih debel različnih vrst in starosti.
Največ zanimivosti je seveda ob jezerih, ki so nastala v bivših gramoznicah. Ob prekopu med prvim, najstarejšim in drugim jezerom smo opazovali vodne drsalce in fotografirali lepe motive jezer. Od vodnih ptic, ki so jih navadno polna jezera, smo videli le dve labodji družini. Labodi se hranijo z vodnimi rastlinami, ki jih vlečejo iz vode, včasih pa se pasejo na njivah, ki so posejane z rastlinami za zeleno gnojenje. Ko so nas zagledali, so priplavali k nam in pričakovali hrano, saj jih večina vrbinskih sprehajalcev hrani s koruzo ali kruhom.
Ker je bilo deževno vreme, nismo mogli videti raznovrstnih metuljev, množico kačjih pastirjev in vrsto drugih zanimivih žuželk, ki so značilni za ta čas.
V tem času tudi ni veliko ptic, razen kanje, ki je krožila visoko nad nami in se razgledovala po zoranih njivah. Manjše ptice živijo v grmovju, tega pa v tem delu Vrbine ni več veliko.
V projektu je načrtovan tudi foto monitoring labodov. Nekaj učencev, ki so bolj navdušeni fotografi, bo naredilo seznam opazovanja. Opazovali bodo gibanje števila labodov, kje se zadržujejo, s čim se hranijo itd. Da bi lahko to izvedli, bo potrebno še večkrat obiskati Vrbino in vanjo povabiti tudi starše, da jih spremljajo ter da jo tudi oni spoznajo.
Kljub nenaklonjenem vremenu je bil pohod uspešen. Učenci so v živo spoznali Vrbino in njen življenjski utrip, naredili so veliko fotografskih posnetkov in jo doživeli takšno, kot je sedaj in kot je čez nekaj časa več ne bo. Življenja v Vrbini se lahko veselijo le še kakšno leto ali manj, potem bo vse le še zgodovina.
O svojem delu bodo naredili šolska poročila in svoje prispevke objavili na šolskih spletnih straneh, pridobljene izkušnje in znanje pa bodo uporabili tudi pri naravoslovnih šolskih predmetih. ( Branko Brečko )