Poletni vtisi v Vrbini 2018

ŽLIČARKA (PLATALEA LEUCORODIA)

Letos me je na nadomestnem habitu presenetila bela ptica, za katero sem sprva mislil, da je velika bela čaplja. Držala se je bolj sama zase in kmalu sem ugotovil, da gre za zelo redko čapljo, ki nas navadno razveseli le s pristankom po dolgem preletu čez naše kraje. Ima dolg, sploščen kljun, na koncu razširjen, tako da spominja na žlico, po kateri ima tudi ime. Hrani se na plitvinah, kjer lovi drobne ribice in nevretenčarje, ki se skrivajo v blatnem dnu.

SEDEM MLADIH LABODOV

Le redko se zgodi, da imajo labodi sedem mladičev, saj jih navadno izvalijo štiri do pet in še od teh le reko preživijo vsi. V vrbinskih jezerih je včasih od štirih ostal le eden ali dva. Letos si je labodji par zgradil gnezdo na majhnem otočku v nadomestnem habitatu Spodnji Stari grad. Gnezdo sem opazoval večkrat, saj me je zanimalo, koliko mladičev bo. Izvalilo se jih je kar sedem, ki so takoj zaplavali in v spremstvu strogih staršev začeli raziskovati širino jezera v nastajanju. Zdaj so že veliki, prave čudovite ptice, ki razveseljujejo mimoidoče.

BOBER IMA KORUZO ZA POSLADEK

V odvodnem kanalu na križišču ceste ob nasipu in nove ceste, ki pelje od nasipa proti novem habitatu NH 1 in 2, sem opazil večjo količino koruznice. Ko sem si to ogledal od blizu, sem ugotovil, da gre za bobra, ki nosi koruznico z njive v vodo. Naredil je že pravo pot, po kateri jo vleče v kanal. Koruznico odseka poševno, kot bi bila odsekana z vejnikom ali srpom, nekaj koruznih storžev poje kar na mestu, nekaj spotoma, ostalo pa zvleče v vodo.